A je kdo rekel sredozemska ciklogeneza?
Ne, tega zadnjega sigurno ni nihče rekel, ampak že dolgo nismo imeli kratkega & sladkega & meteo bloga.
Zato je nedeljsko vreme (nedelja 11.oktober 2020) dobra priložnost, da spet vidimo sredozemsko ciklogenezo v akciji. Tokrat začinjeno še z severnim prodorom v višinah.
Najprej moram priznati, da sem v zadnjih mesecih zamenjal moj najljubši meteorološki numerični model. Iz Aladina sem preklopil na Windy.
Windy je češki portal za vreme, ki je nastal leta 2014. Njegov lastnik oziroma ustanovitelj je Ivo Lukačovič, ki je med drugim obnovil Lockheed Electro, katere lastnik je bil predvojni industrialec Jan A. Bata.
Obnovljena češka Lockheed Electra, ki je služila Janu Bata in hkrati tudi odražala njegovo industrijsko moč in premoženje. To je tako kot bi danes imel nekdo npr. Dassault Falcon-a. (privzeto iz: https://www.letadlanaplatne.cz/ )
Portal Windy je dostopen na naslovu windy.com in ga krasi predvsem dvoje:
- je globalen
- reprezentacije so vizualno fantastične
S pomočjo slednjega dajmo sedaj skupaj pogledati, kaj se bo dogajalo jutri in tako utrditi osnovne mehanizme, kaj poganja ”vreme”. S pomočjo večje skale Windya, pa lahko to pogledamo bolj na široko.
Vremenske sisteme poganjajo predvsem razlike v tlaku. Poglejmo kakšno je stanje danes (v soboto).
Zajem slike iz Windy.com (windy.com)
Vidimo, da je nad Biskajskem zalivom (zahodno od Francije) neko območje, ki je temno obarvano. To je na reprezentaciji Windya območje z visokim tlakom. Skala je na desni strani spodaj. Po drugi strani je med Korizko in Monakom svetlo območje, kjer je tlak nižji. Alpe zelo ostro delijo območje visokega tlaka nad centralno Evropa in normalnega tlaka nad Sredozemljem.
Kaj sledi iz tega? Francozi imajo na Azurni obali burjo. Tam sigurno piha močan severni veter. To je razvidno tudi iz vetrne karte Windya.
Zajem slike iz Windy.com (windy.com)
Severni zrak, ki doteka nad morje se deli na dva toka zaradi hribovja (Centralnega masiva), ki deli ta tok na dva dela. Pri tem ga pa kanalizira in s tem še pospešuje. To je francoski ekvivalent naši burji.
Poglejmo še temperaturo.
Zajem slike iz Windy.com (windy.com)
Definitivno je nad Francijo hladnejši zrak kot nad Sredozemljem. Zato če stojite na Azurni obali in gledate v morje vam piha veter v hrbet in ta veter je neprijetno hladen.
Pa dobro…kaj že ima Azurna obala z jutrišnjim snegom pri nas?
Tale mehanizem, ki smo ga s pomočjo super reprezentacije Windya opisali je nastanek sredozemske ciklogeneze, ki je ena izmed štirih tipičnih sinoptičnih situacij za Slovenijo. Torej vremenskih situacij, ki se ponavljajo.
Ker naprej se zgodi tole. Prestavimo se za nekaj ur naprej na nedeljo zjutraj.
Zajem slike iz Windy.com (windy.com)
Nad Genovskim zalivom se tlak zniža. Nastane ciklon, ki ga ustrežljivo polni hladen zrak iz centralne Evrope.
Ta sistem se začne vrteti v ciklonsko smer (proti urinemu kazalcu) in takrat prvič vpliv ”Genove” čutimo tudi že v naših krajih. Pihati začne jugo-zahodni veter.
Zajem slike iz Windy.com (windy.com)
Potem se naredi pa dvoje. Prvič vidimo, da k nam jugo-zahodnik nariva zrak. Ta zrak se nad Jadranom navlaži. Zato, ko deluje sredozemska ciklogeneza ne samo da piha jugo-zahodnik ampak je tudi vidljivost slabša.
Tole je slikal v soboto pozno popoldan naš Jago. Fotografirano je iz Celja proti Velenju. Veliko se vidi – ampak je treba znati gledati. Prvo, kar se vidi je, da že piha rahel jugo-zahodnik. To se vidi po konenzu iz TEŠ-a ter potem kako so počesani oblaki vertikalnega razvoja. Vidi se tudi slaba vidljivost zaradi vlažnega zraka pri tleh. (Jago Stemberger, 2020 )
Ko ta veter priteče iz obale proti prvim oviram v Sloveniji (Kras, Črni Kal, Snežnik) ponavadi kondenzira v oblake. Tipično so v takšnih situacijah z oblaki zabiti Slavnik-Razdrto, vse okrog Planine – Cerknica ter Vrhniška vrata.
Še bolj nevarno: če je jugo-zahodnik močan ta območja niso zabita, ampak so ”mišnice”. Tja do 1000 ft med terenom in oblaki s pogostimi plohami. Brrr…
Jutri je pa malo poseben dan, ker so bo sredozemska ciklogeneza skombinirala z prodorom hladnega zraka iz severa. Morje hladnega zraka, ki je od severa pluskalo ob Alpe bo našlo pot ob in predvsem čez Alpe.
Torej imamo situacijo: piha vlažen jugo-zahodni veter, ki se dviga ob naših južnih hribih. Čez njega pa priteče hladen zrak iz severa. Top kombinacija. Hladen zrak relativno vlažnost še dvigne in začne deževati ali pa celo snežiti.
Windy ima tudi karto vlažnosti.
Zajem slike iz Windy.com (windy.com)
Iz te karte vidimo, da bo nad nami nasičen, hladen zrak, iz katerega bo deževalo, lahko pa pade tudi kakšna snežinka. To pa je odvisno predvsem od tega kako močan bo dotok severnega zraka. Majhne variacije v temperaturi in jakosti severnega prodora lahko pomenijo nič ali pa 20 cm snega.
Končam pa naj s tem, da je tekstovni napovedi na strani ARSO za jutri dodano tudi opozorilo:
”V nedeljo se bo pojavila nevarnost snegoloma v višjih predelih Gorenjske in Koroške že dopoldne, popoldne in zvečer pa lahko tudi ponekod na Notranjskem in Kočevskem.”
S tem, ko smo začeli gledati vreme na Azurni obali razumemo to opozorilo.
Razumemo, da bo Gorenjska in Koroška na udaru, ker bo tam dotok severnega zraka najmočnejši. Torej se bo tam najbolj hladilo in lahko sneg pade zaradi tega.
Po drugi strani je pa razlog za sneg na Notranjskem in Kočevskem malo drugačen, ker tam severni tok že malo pojenja, hkrati pa sredozemska ciklogeneza čez južne hribe pripelje vlažen zrak, ki ne potrebuje toliko hladu, da iz njega pade tudi kakšen konkreten sneg.
Kaj je poanta vsega tega?
Poanta je, da pilotiranje širši obzorja. Širi vam pogled od snežink izpred vašega okna do severnika, ki brije na Azurni obali. Zaradi pilotiranja smo manj lokalizirani in manj zaplankani.
Orodja, kot so Windy nam pa to še vizualno krasno predočijo.
Lepo, mirno, crkljivo nedeljo vam želim.
